Vsi starši to počnemo. Ne moremo si pomagati in svoje otroke primerjamo z drugimi. Primerjamo njihove prve korake, njihove prve besede … Na tak način sami sebe prepričujemo, da je z našim otrokom vse v redu. Toda ali nam takšne primerjave v resnici povedo kaj natančnega o otrokovem trenutnem ali celo nadaljnjem razvoju? Zdravnica dr. Jane Williams, ena od vodilnih zdravnikov specialistov za otrokov nevrološki razvoj in dolgoletna direktorica GymbaROO and KindyROO dejavnosti nam je pojasnila, da pri vsem skupaj ne gre toliko za doseganje določenih mejnikov ob določenem času, ampak gre za potovanje skozi življenje in ne za tekmo, kdo bo prej.
Tako znak otrokove inteligence ni nujno povezan s podatkov, kako hitro je otrok shodil. Bolj pomembno je opazovati ves proces pred samim prvim korakom. Pomemben je celoten motoričen razvoj otroka PRED samim prvim korakom, in le-to nam lahko napove, kako uspešen bo otrokov kognitiven razvoj v šoli, če je seveda obiskoval GymbaROO and KindyROO dejavnosti.
Dojenčki, ki v zgodnji dobi najprej plazijo, nato kobacajo ter šele zatem shodijo, bodo v kasnejših letih v šoli dosegali boljše rezultate, saj so zgodaj razvili dober delovni spomin in sposobnost za uspešno procesiranje novih podatkov. Sam podatek o tem, kdaj je otrok shodil, nam ne pove ničesar novega. Dokazano je bilo, da so otroci, ki so jim v kasnejših letih potrdili nevrološke težave, shodili ob “normalnem” času. Tako predvidevamo, da razvoj pred hojo daje otroku potrebne izkušnje, ki stimulirajo področja v možganih, pomembna za razvoj učenja in razmišljanja v kasnejših letih. Razvojni mejniki otrokovega življenja so zagotovo pomembni, ampak so del procesa opazovanja otroka s strani zdravstvenih specialistov. Postavljeni so zato, da se znotraj nekega “časovnega okvirja” pojavijo in ni pomembno, kdaj točno jih opazimo. Pomembno je, da se pojavijo!
Zagotovo pa je koristno, da ob znakih posameznega otrokovega razvojnega zaostanka, poiščete nasvet strokovnjaka.
Vsak mejnik zase nam pove nekaj o otrokovem razvoju. Ko otrok doseže neko stopnjo razvoja, so določene nevrološke poti vzpostavljene in otrok je sposoben za naslednji razvojni korak; za naslednjo razvojno stopnjo. Ti dosežki se dogajajo korak za korakom. Tako kot se gradi hiša pri temeljih, se tudi možgani gradijo z dobro osnovo. Dobri temelji pomenijo večje sposobnosti in prožnost možganov v kasnejših letih otrokovega življenja.
Zato je pomembno, da otroku nudimo nešteto možnosti za osvajanje določene stopnje, za osvajanje določene veščine dokler to ne postane avtomatiziran vzorec premikanja. To pomeni, da so možgani dosegli določeno stopnjo in lahko gremo na naslednjo. Tako se gradi trdna osnova in zato nikar ne hitite in dajte otroku čas da vadi.
Kadar otroka zgodaj pričnemo uvajati v hojo; ali s hojico ali ga držimo za roke, otrok sam tega razvojnega koraka še ni dosegel. Četudi otrok kmalu zatem tudi sam shodi, njegovi možgani tega še niso osvojili. In nevrološke povezave niso pripravljene na razvoj kasnejših bolj kompleksnih nalog. Saj te osnovne stopnje niso dovolj utrjene oz. zakoreninjene v možganih.
Torej starši, nikar ne hitite in silite otroke k prezgodnjim korakom, saj je potreben razvoj PRED samo hojo, ki bo odločilen za to, da bodo vaši otroci uspešni v kasnejših letih svojega življenja. Otroku moramo nuditi številne priložnosti, da vadi in določeno stopnjo razvoja resnično osvoji. Ko se otrok začne premikati, brcati, mahati, je vse nekako avtomatično pogojeno z dogajanjem v otrokovi okolici. Tako ko prvič udari igračko, potrebuje številne priložnosti, da to ponovi znova in znova, dokler ta gib ne postane gib njegove lastne volje.
Otroku dajte veliko priložnosti in časa na “trebuščku” – pasenje kravic. To je najboljša priložnost, da si pridobi moč in izkoristi že prirojene reflekse za premikanje naprej. Veliko vaje pomeni, da bo otrok to osvojil sam in bo razvil moč za naslednji razvojni korak ter se postavil na “vse štiri”.
Tudi otroci, ki se plazijo, potrebujejo veliko vaje, saj je plazenje prav tako zelo pomemben razvojni korak. S tem namreč utrdijo sklepe (zapestje, komolce, kolena, ramena, boke) in mišice zgornjega dela telesa ter nog, kar jim bo koristilo kasneje pri naslednjih razvojnih korakih. Prav tako pa se s plazenjem pomaga razvijati določene nevrološke povezave za sluh, vid, tip, koordinacijo med organi, prostorsko orientacijo, čas – skratka nujno osnovo za kasnejše uspešno učenje.
