Ne glede na to, kako spretni in usposobljeni so v svojem poklicnem pogledu , so starši dandanes le redko dobro pripravljeni za najzahtevnejšo vlogo, ki jih čaka v življenju in ki bo odločilno vplivala na njihovo življenje-na vlogo, ki jo imajo v najzgodnejšem obdobju otrokovega razvoja.
Ne glede na to, kako spretni in usposobljeni so v svojem poklicnem pogledu , so starši dandanes le redko dobro pripravljeni za najzahtevnejšo vlogo, ki jih čaka v življenju in ki bo odločilno vplivala na njihovo življenje-na vlogo, ki jo imajo v najzgodnejšem obdobju otrokovega razvoja.
Obstaja neposredna povezava med dejavnostmi in izpodbudami, ki jih prejmejo dojenčki in majhni otroci ter med sposobnostjo dobrega učenja v šoli. Obsežne raziskave so pokazale, da toliko boljši je nevro-fiziološki razvoj majhnega otroka , toliko boljše bodo njegove zmožnosti za branje in učenje. Nevro-fiziološki razvoj se izboljšuje kadar možgani ustvarjajo povezave med učenjem o lastnem telesu, njegovi okolici in kadar se učijo gibanja in odzivanja.
Prvih pet let otrokovega življenja je najpomembnejših za razvoj možganov.
KindyROO izhaja iz spoznanja da so določene zgodnje naravne izkušnje ključne za bodočo zmožnost lažjega učenja in lažjega branja v šoli.
Pri KindyROO- ju se naslanjamo na predpostavko, da je učenje proces, ki temelji na zaznavno gibalni osnovi in ga lahko sistematično razvijamo na fizioloških osnovah, da bi tako izboljšali učne zmožnosti.
Prepričani smo, da se v današnjem svetu ne gre zanašati na krilatico » počakajmo, pa bomo videli« ali pa« bo že kako«… Vse preveč je negativnih vplivov in okoliščin sodobnega sveta.
Dojenčki in majhni otroci nujno potrebujejo ustrezne zaznavne dražljaje in veliko možnosti za gibanje.
Ker se možgani razvijajo v logičnem in smiselnem zaporedju, so za zdrav razvoj smiselni odgovarjajoči dražljaji in gibanje v ustreznem starostnem obdobju. Možgani so, na primer, najbolj dovzetni za učenje govora v prvih enajstih mesecih. Podobno je z gibalnimi spretnostmi. Učenje gibanja je podobno gradnji strukture iz osnovnih elementov in nadaljevanje gradnje na vedno višji nivo.
Zato se dojenčki najprej plazijo, nato kobacajo, kasneje se oprijemajo kosov pohištva, končno pa shodijo.
Na vadbi KindyROO temelji delo na ustreznih senzornih dražljajih in gibanju potrebnih za skladen in zdrav razvoj možganov. Ne skušamo narediti otroka boljšega od vseh ostalih, ampak je naš cilj pomagati, da se optimalno razvije otrokov lastni potencial, kakršen koli že je.
Razvoj je proces, ki je zaporeden in temelji na otrokovih izkušnjah. Mejniki razvoja so posamezni zapisi prehojenih delčkov poti nekega razvoja in pri KindyROO-ju si prizadevamo, da so dojenčki in majhni otroci deležni možnosti prehoditi prav vsak mejnik razvojne poti. Ti zgodnji vzorci gibanja zagotavljajo temelje nevralnih poti v možganih, ki omogočajo višje oblike mišljenja.
Študija baronice S. Greenfield nas uči o zgradbi in delovanju možganov; pravi, da se rodimo z milijardami posameznih možganskih celic. Tekom izkušenj iz okolice se možganske celice povezujejo med seboj. Postopoma se s ponavljanjem te povezave spreminjajo v prave avtoceste prenosa podatkov iz možganov v telo in obratno. Tako se učimo. Ni bistrejši tisti, ki ima več celic, bistrejši je tisti, ki ima med njimi čim več povezav.
Da bi spodbujali delovanje možganov, potrebujemo gibanje. Zgodnje možnosti gibanja spodbujajo in zorijo dele možganov, ki so potrebni za kognitivno delovanje.
Skladen motoričen razvoj vpliva tudi na skladen razvoj kognitivnega mišljenja. Zato ni potrebno čakati do šole in videti, kako se bo otrok tam znašel. Znaki, ki nam omogočajo predvidevati možne težave, se kažejo že mnogo prej – v zgodnjem otrokovem obdobju, ko so možgani najbolj dovzetni za stimulacijo. Pripravljenost na šolo ni stvar starosti, temveč nevrološke razvitosti. Zdrav nevrološki razvoj pa vpliva na prihodnji socialni, čustveni in akademski uspeh vsakega posameznika.
KindyROO izhaja iz spoznanja da so določene zgodnje naravne izkušnje ključne za bodočo zmožnost lažjega učenja in lažjega branja v šoli.
Pri KindyROO- ju se naslanjamo na predpostavko, da je učenje proces, ki temelji na zaznavno gibalni osnovi in ga lahko sistematično razvijamo na fizioloških osnovah, da bi tako izboljšali učne zmožnosti.
Prepričani smo, da se v današnjem svetu ne gre zanašati na krilatico » počakajmo, pa bomo videli« ali pa« bo že kako«… Vse preveč je negativnih vplivov in okoliščin sodobnega sveta.
Dojenčki in majhni otroci nujno potrebujejo ustrezne zaznavne dražljaje in veliko možnosti za gibanje.
Ker se možgani razvijajo v logičnem in smiselnem zaporedju, so za zdrav razvoj smiselni odgovarjajoči dražljaji in gibanje v ustreznem starostnem obdobju. Možgani so, na primer, najbolj dovzetni za učenje govora v prvih enajstih mesecih. Podobno je z gibalnimi spretnostmi. Učenje gibanja je podobno gradnji strukture iz osnovnih elementov in nadaljevanje gradnje na vedno višji nivo.
Zato se dojenčki najprej plazijo, nato kobacajo, kasneje se oprijemajo kosov pohištva, končno pa shodijo.
Na vadbi KindyROO temelji delo na ustreznih senzornih dražljajih in gibanju potrebnih za skladen in zdrav razvoj možganov. Ne skušamo narediti otroka boljšega od vseh ostalih, ampak je naš cilj pomagati, da se optimalno razvije otrokov lastni potencial, kakršen koli že je.
Razvoj je proces, ki je zaporeden in temelji na otrokovih izkušnjah. Mejniki razvoja so posamezni zapisi prehojenih delčkov poti nekega razvoja in pri KindyROO-ju si prizadevamo, da so dojenčki in majhni otroci deležni možnosti prehoditi prav vsak mejnik razvojne poti. Ti zgodnji vzorci gibanja zagotavljajo temelje nevralnih poti v možganih, ki omogočajo višje oblike mišljenja.
Študija baronice S. Greenfield nas uči o zgradbi in delovanju možganov; pravi, da se rodimo z milijardami posameznih možganskih celic. Tekom izkušenj iz okolice se možganske celice povezujejo med seboj. Postopoma se s ponavljanjem te povezave spreminjajo v prave avtoceste prenosa podatkov iz možganov v telo in obratno. Tako se učimo. Ni bistrejši tisti, ki ima več celic, bistrejši je tisti, ki ima med njimi čim več povezav.
Da bi spodbujali delovanje možganov, potrebujemo gibanje. Zgodnje možnosti gibanja spodbujajo in zorijo dele možganov, ki so potrebni za kognitivno delovanje.
Skladen motoričen razvoj vpliva tudi na skladen razvoj kognitivnega mišljenja. Zato ni potrebno čakati do šole in videti, kako se bo otrok tam znašel. Znaki, ki nam omogočajo predvidevati možne težave, se kažejo že mnogo prej – v zgodnjem otrokovem obdobju, ko so možgani najbolj dovzetni za stimulacijo. Pripravljenost na šolo ni stvar starosti, temveč nevrološke razvitosti. Zdrav nevrološki razvoj pa vpliva na prihodnji socialni, čustveni in akademski uspeh vsakega posameznika.
Spremljate zgodnji razvoj svojega otroka od 6 tednov do 5 let.
Spremljate zgodnji razvoj svojega otroka od 6 tednov do 5 let.
Resna tema za začetek, ampak jo je treba na glas obravnavati, še posebej zato, ker …
Nekateri odrasli imajo zelo dobro ravnotežje in dobro držo, a to ni zgolj slučaj. To …
Vsi starši to počnemo. Ne moremo si pomagati in svoje otroke primerjamo z drugimi. Primerjamo …
Dojenčki ljubijo premikanje. To lahko ugotovimo že z opazovanjem dojenčkov in njihovih frustracij, kadar so …
Vadba KindyROO/GymbaROO zagotavlja, da dojenčki in malčki izkusijo običajna razvojna zaporedja gibov ter da so …
Otroci z vadbo KindyROO/GymbaROO pridobijo veščine, ki so zelo dobrodošle pri pouku. Učitelji povedo, da …
KindyROO otroci imajo spretnosti, ki so zelo dobrodošle za dodatek k učilnicam po državi. Učitelji nam povedo, ne samo, da so otroci fizično fit, socialno spretni in emocionalno dorasli, otroci so se pripravljeni naučiti in to narediti z lahkoto in samozavestjo.
