KindyROO izhaja iz spoznanja da so določene zgodnje naravne izkušnje ključne za bodočo zmožnost lažjega učenja in lažjega branja v šoli.
Pri KindyROO- ju se naslanjamo na predpostavko, da je učenje proces, ki temelji na zaznavno gibalni osnovi in ga lahko sistematično razvijamo na fizioloških osnovah, da bi tako izboljšali učne zmožnosti.
Prepričani smo, da se v današnjem svetu ne gre zanašati na krilatico » počakajmo, pa bomo videli« ali pa« bo že kako«… Vse preveč je negativnih vplivov in okoliščin sodobnega sveta.
Dojenčki in majhni otroci nujno potrebujejo ustrezne zaznavne dražljaje in veliko možnosti za gibanje.
Ker se možgani razvijajo v logičnem in smiselnem zaporedju, so za zdrav razvoj smiselni odgovarjajoči dražljaji in gibanje v ustreznem starostnem obdobju. Možgani so, na primer, najbolj dovzetni za učenje govora v prvih enajstih mesecih. Podobno je z gibalnimi spretnostmi. Učenje gibanja je podobno gradnji strukture iz osnovnih elementov in nadaljevanje gradnje na vedno višji nivo.
Zato se dojenčki najprej plazijo, nato kobacajo, kasneje se oprijemajo kosov pohištva, končno pa shodijo.
Na vadbi KindyROO temelji delo na ustreznih senzornih dražljajih in gibanju potrebnih za skladen in zdrav razvoj možganov. Ne skušamo narediti otroka boljšega od vseh ostalih, ampak je naš cilj pomagati, da se optimalno razvije otrokov lastni potencial, kakršen koli že je.
Razvoj je proces, ki je zaporeden in temelji na otrokovih izkušnjah. Mejniki razvoja so posamezni zapisi prehojenih delčkov poti nekega razvoja in pri KindyROO-ju si prizadevamo, da so dojenčki in majhni otroci deležni možnosti prehoditi prav vsak mejnik razvojne poti. Ti zgodnji vzorci gibanja zagotavljajo temelje nevralnih poti v možganih, ki omogočajo višje oblike mišljenja.
Študija baronice S. Greenfield nas uči o zgradbi in delovanju možganov; pravi, da se rodimo z milijardami posameznih možganskih celic. Tekom izkušenj iz okolice se možganske celice povezujejo med seboj. Postopoma se s ponavljanjem te povezave spreminjajo v prave avtoceste prenosa podatkov iz možganov v telo in obratno. Tako se učimo. Ni bistrejši tisti, ki ima več celic, bistrejši je tisti, ki ima med njimi čim več povezav.
Da bi spodbujali delovanje možganov, potrebujemo gibanje. Zgodnje možnosti gibanja spodbujajo in zorijo dele možganov, ki so potrebni za kognitivno delovanje.
- Vid – zmožnost videti je ključnega pomena za branje in razumevanje tega kar beremo.
- Center za ravnotežje – nujen za sedenje v razredu in zmožnost pozornosti.
- Sluh – slišati in razumeti to, kar se govori.
- Gibalni sistem – omogoča otrokom, da nadzorujejo svoje telo in se gibljejo v razredu ter pri fizičnih dejavnostih.
Skladen motoričen razvoj vpliva tudi na skladen razvoj kognitivnega mišljenja. Zato ni potrebno čakati do šole in videti, kako se bo otrok tam znašel. Znaki, ki nam omogočajo predvidevati možne težave, se kažejo že mnogo prej – v zgodnjem otrokovem obdobju, ko so možgani najbolj dovzetni za stimulacijo. Pripravljenost na šolo ni stvar starosti, temveč nevrološke razvitosti. Zdrav nevrološki razvoj pa vpliva na prihodnji socialni, čustveni in akademski uspeh vsakega posameznika.