Nekateri odrasli imajo zelo dobro ravnotežje in dobro držo, a to ni zgolj slučaj. To je posledica “ravnotežnih” izkušenj, ki smo jih imeli v zgodnjem otroštvu. Zato je pomembno,da otroku v zgodnjem otroštvu nudimo čim več možnosti, da ob različnih aktivnostih, ki stimulirajo vestibularni sistem, zgradi dobre temelje za koordinacijo in ravnotežje v kasnejših letih. Vendar to še ni vse; gibalne aktivnosti, ki spodbujajo razvoj vestibularnega sistema, na številne načine stimulirajo tudi otrokov razvoj možganov in celega telesa.
Vestibularni sistem je čutilo ravnotežja situirano v labirintu srednjega ušesa. Kakršna koli aktivnost, kjer se otrokovo telo varno in nežno trese, poskakuje, obrača, vrti, ziblje, otroku stimulira vestibularni sistem.
Ob razvoju ravnotežja pa vestibularni sistem pomaga tudi pri razvoju mišičnega tonusa, drže, koordinacije, prostorskega zavedanja, vida in očesnega premikanja, govora, sluha in jezikovnega razvoja.
Raziskave kažejo, da otroci izpostavljeni vestibularni stimulaciji, dosegajo boljše rezultate možganskega in telesnega razvoja.
Torej zakaj in kako se to zgodi? Vestibularne aktivnosti doprinesejo k razvoju mišičnega tonusa ravnotežja otroka tako, da ga naučijo, katere mišice so potrebne za dobro ravnotežje in držo v kakršnikoli poziciji.
Te aktivnosti otroku nudijo možnosti, da uporabi in utrjuje določene mišice ter tako spodbuja razvoj koordinacije in dobre drže.
Z vsako od teh aktivnosti otrok razvija nadzor na glavo, saj se pozicija le-te redno spreminja. Zato je osnovna potreba vsakega dojenčka, da ima možnost čim bolj razvijati reflekse, nujno potrebne za celostni razvoj, ki preprečujejo kasnejše učne težave. Vsaka vestibularna aktivnost pomaga vzpostaviti koordinacijo med glavo in očmi, saj otroka uči, kako premikati oči, med tem ko premika glavo. Ta senzoričen dražljaj pomaga otroku razvoj razumevanja: “Kje v prostoru se nahajam? Ali se premikam ali stojim? V katero smer se premikam?…” Takšna sporočila, da jo otroku trdno podlago za kasnejše veščine orientacije, prostorske usmerjenosti, poznavanja: levo, desno, naprej, nazaj … Brez teh zgodnjih impulzov bo otrok v kasnejših letih težje obvladal matematiko ali pisanje. S svojim položaj v notranjem ušesu vestibularni sistem seveda dobro sodeluje s slušnim sistemom. Tako aktivnosti, ki stimulirajo vestibularni sistem doprinesejo k razvoju govora in jezika. Vestibularne aktivnosti niso samo zabavne in prijetne, so torej tudi zelo koristne. Poleg vseh zgoraj naštetih razlogov pa otroka tudi pripravijo na to, da ne postanejo preobčutljivi na gibanje v kasnejših letih in ne zamudijo številnih odličnih ter zabavnih gibalnih aktivnosti.
